Slovenci smo športni narod, to so dokazali tudi znani Slovenci, ki so se letos v rekordnem številu zbrali v Kranjski Gori v podporo našim najboljšim veleslalomistom.

Estradniki so prišli v Kranjsko Goro na težko pričakovano druženje, ki zaradi epidemioloških razmer dolgo ni bilo samoumevno. Rdeča nit dogodka pa je bilo seveda tekmovanje na beli strmini smučišča Podles. Na najvišjo stopničko se je povzpel Blaž Gec, glavni vokalist skupine Zvita Feltna. Njegova zmaga pa ni presenetila, smučanje je bilo namreč Blažu praktično položeno v zibko, saj smuča že od drugega leta starosti. Z veseljem še danes hrani domače posnetke iz časov, ko ga je oče učil smučati. Kasneje je kot študent Fakultete za šport postal tudi učitelj smučanja druge stopnje. Pravi, da je to njegov najljubši šport, poleg nogometa seveda. »Brez smučanja si ne predstavljam zime. Zaradi številnih nastopov pa navadno smučam manj, kot bi si želel«, še doda. Tudi drugo mesto je pripadlo skupini Zvita Feltna, še eno kolajno je prismučal bobnar Matic Leban. 

Tretje mesto je pripadlo klaviaturistu iz skupine Flirrt. Matjaž Ravnikar je precejšen del otroštva presmučal prav v Kranjski Gori. V spominu pa mu je najbolj ostalo Red bull- ovo tekmovanje v ekstremnem smučanju na Kaninu leta 2004, kjer je grdo padel čez dve previsni skalni polici. Čeprav ni bil huje poškodovan, na tovrstnih tekmah ne nastopa več. 

Bron je za las ušel Alešu Bartolu iz skupine Mambo Kings. A važno je sodelovati, ne zmagati, predvsem pa je bil cilj dogodka podpora vsem smučarjem Pokala Vitranc. V ta namen se je po beli strmini spustil tudi najmlajši član skupine Veseli svatje, trobentaš in bobnar Denis Dečman. Nad smučanjem se je navdušil pri sedmih letih, ko je po televiziji gledal moško tekmo smučarjev za svetovni pokal v Kranjski Gori Pokal Vitranc in navijal za Jureta Koširja. Od takrat se je želel tudi sam spustiti po tekmovalni progi. »Doma so bili prepričani, da bom obupal, ko bom v živo zagledal progo. Kmalu za tem sta me dedek in babica peljala v Kranjsko Goro, v Podkoren. Ko sem prišel na vrh priznam, da sem se tresel ko sem gledal v dolino. Na koncu sem se ponosen in presrečen pripeljal varno v dolino.«

Slovenskih smučarjev pa niso prišli podpirati le glasbeniki. Tekme znanih Slovencev se je udeležil tudi plesni prvak. Jurij Batagelj pravi zase, da je strasten smučarski navijač. »Kadar je dober rezultat se cela hiša trese, hčerko mečem po zraku in vsi navijamo« je povedal.

Po Vitranški strmini se je spustil tudi slovenski Joe Cocker, Daniel Rampre. Daniel je smučanje in glasbo vedno uspešno usklajeval. “Z Romanom Medveškom in Tomom Jurakom sem igral v zasedbi Trio in Duo GU-GU večina po švicarskih smučiščih. V francoskem Val Thorensu pa sva z Medveškom igrala tri zime. Vsak dan od 1. Decembra do 10 Maja, kar je približno 160 dni brez prostega dneva oz. večera. Igrati je bilo potrebno predvsem rokerske komade za zabave željnih smučarjev s cele Evrope, pa tudi iz Slovenije. Veseli smo bili obiska Mateje Svet, Bojana Križaja, Jureta Koširja, Mateja Jovana… Po večerji z raklejem ali fondijem je bila v našem lokalu La Taverna velika atrakcija, kjer so gostje lahko plesali po mizah (Sur la table). seveda sem si v tem času vedno priskrbel sezonsko smučarsko vozovnico in ni bilo dneva, da se ne bi odpravil na smučišče, pa tudi če je bilo -26 stopinj Celzija. Spomnim pa se tudi, ko je bilo cel mesec brez oblačka.” V zadnjem času je Daniel s svojo skupino Kokr Joe Band navezal kar nekaj stikov izven Slovenije in se tako že veseli bližnjih nastopov v Novem Sadu in Avstriji.

V družbi tekmovalcev je pevka Nuša Derenda uživala kot edina ženska smučarka. Prvo mesto v ženski konkurenci ji tako ni ušlo. Zase pravi, da je kar malce tekmovalna in se zato vedno rad udeleži takšnih ali drugačnih tekmovanj. In do sedaj, pravi, je bila zelo uspešna. Zadnji leti brez nastopov je izkoristila zase in za dejavnosti, ki jih je v zadnjih tridesetih letih pogrešala, med njimi seveda tudi zimske radosti.

Lucija Ćirović se je letos dogodka udeležila le kot navijačica, a je obljubila, da se bo prihodnje leto pogumno zoperstavila Nuši. Smučat se je Lucija naučila šele na fakulteti, v Kopru. »Zato v spomin na to obdobje vsako prvo furo, ko grem po dolgem času smučat, odpeljem v plugu. Na obrazu pa imam izraz zajca, ki ga bo ravnokar nekaj povozilo. Ker me vedno zagrabi panika, da se bom zložila in razbila sebe in smučke. Ampak potem se sprostim in nadvse uživam v naslednjih spustih. Do naslednje prve fure, seveda.« 

Slovenski estradniki se strinjajo, da je Pokal Vitranc v svetu upravičeno zapisan z velikimi črkami. Doživetja na belih strminah, kot jih poznamo danes, pa niso nekaj samoumevnega. Tako je bil Vitranc tudi za legendarnega pevca Lada Leskovarja, kot smučarja, vedno nekaj nedosegljivega. Čeprav je, kot pravi, vedno navijal in spremljal tekmovanja, pa tudi osebno spoznal genialno in lepo Tino Maze. »Sem pa sam kot tudi mnogi smučal brez prave opreme in užival v druženju in prekrasni naravi naše domovine.« Nepozabni spomini na zimske radosti vežejo tudi pevca Vilija Resnika, ki ni energičen in poskočen le na odru, ampak se odlično znajde tudi v številnih športih. Med njimi je smučanje, ki ga spremlja že vse od malih nog. »Spomnim se, da sem ga že kot otrok oboževal. S prijatelji smo se z avtobusom vozili do smučišča in potem smučali od jutra do večera – tam smo bili, dokler niso zaprli proge in vmes so se nam že vse premočene cunje posušile,« se v smehu spominja. »Slovenci smo smučarski narod in moramo smučanje podpirati tudi takrat, ko ne zmagujemo« pravi pevec, ki se tudi sam zelo rad požene po belih strminah. Za mladostno energijo in dobro vzdušje pa so na in ob smučišču poskrbeli tudi mladi Joker Out.

12. in 13. marca na Pokalu Vitranc pričakujemo izjemne predstave slovenskih smučarjev. Prvič po dveh letih bodo lahko ob progi znova tudi gledalci, ki bodo lahko na delu videli Žana Kranjca po osvojenem olimpijskem srebru v Pekingu v veleslalomu. Oba dneva se bodo merili prav v tej disciplini.